Tetija (luna)

Tetija
Odkritje
Odkritelj	G. D. Cassini
Datum odkritja	21. marec, 1684
Oznake
Druga imena	Saturn III, S III Tetis
Značilnosti tira
Velika polos	294.700 km
Mala polos	km
Srednji polmer orbite	294.660 km
Izsrednost	0,000
Obhodna doba	1,887802 dni
Naklon tira	1,12° (na Saturnov ekvator)
Obkroža	Saturn
Fizikalne značilnosti
Razsežnosti	1080,8×1062,2×1055 km
Srednji polmer	533,00 ± 0,70 km (0,083 Zemlje)
Masa	6,17449 ± 0,00132×1020 kg ; (1.03×10−4 Zemlje)
Srednja gostota	0,9735 ± 0,0038 g/cm³
Površinska težnost	0.145 m/s2
Ubežna hitrost	0.393 km/s
Vrtilna doba	sočasno vrtenje
Nagib vrtilne osi	0 º
Albedo	1.229 ± 0.005 (geometrični albedo)
Temperatura	86 K
Navidezni sij	10,2

Tétija (grško Τηθύς: Tetís) je Saturnov notranji naravni satelit.

Odkritje in imenovanje

Tetijo je odkril leta 1684 Giovanni Domenico Cassini. Ime ji je dal John Herschel (sin Wiliama Herschela, ki je odkril Saturnovi luni Mimas in Enkelad ). Luno je imenoval po titanki Tetiji (hčerka Urana in Gaje) iz grške mitologije.

Cassini je imenoval vse štiri Saturnove lune, ki jih je odkril v letih od 1671 do 1684 (Japet, Rea, Tetija in Diona) v čast Ludvika XIV. z imenom Sidera Lodoicea (Ludvikove zvezde).

Lastnosti

Tetija je podobno kot luni Diona in Rea v glavnem sestavljena iz vodnega ledu. Ima gostoto samo 0,97 g/cm³. Saturn obkroža na poprečni razdalji 294.660 km. Obkroži ga v 1,888 dneh po tirnici, ki je samo za 1,12 ° nagnjena na Saturnov ekvator. Luni Telesta in Kalipso krožita po isti tirnici. Nahajata se v Lagrangeevih točkah L4 in L5. Kalisto se nahaja 60 ° pred luno Tetijo, Kalipso pa je 60 º za luno Tetijo. Tetija je tudi v orbitalni resonanci 4 : 3 s sosednjo notranjo luno Enkelad in v resonaci 2 : 3 s sosednjo zunanjo luno Diono

Površina

Površina lune je polna kraterjev in geoloških prelomnic. Njena površina kaže izredno veliko odbojnost, saj ima geometrični albedo enak 1,229.

Površina je sesatvljena iz dveh različnih delov: prvi del je svetlejši in poln kraterjev, drugi je temen in z manjšim številom kraterjev. Površina z manjšim številom kraterjev kaže na to, da je bila luna nekdaj v notranjosti aktivna, kar je povzročilo, da se je površina spremenila. Točen vzrok za to še ni znan.

Na površini je zelo lepo viden velikanski krater, ki se imenuje Odisej. Premer ima 400 km, njegovi robovi so relativno nizki, spominja pa na kraterje na Jupitrovi luni Kalisto. Ima podoben centralni vrh kot so v kraterjih na Merkurju in na Luni. Izgleda kot da so bili v geološko zelo dolgem časovnem obdobju robovi kraterja znižani zaradi delovanja zunanjih dejavnikov.

Druga zanimiva značilnost na površini je izredno velika dolina oziroma kanjon z imenom Itaka (Ithaka Chasma). Kanjon je dolg 2000 km in širok 100 km. Njegova globina je od 3 do 5 km. Njegova dolžina je ¾ obsega lune Tetije. Predvideva se, da je kanjon nastal takrat, ko se je voda v notranjosti lune strjevala. Druga teorija trdi, da je kanjon nastal ob padcu neznanega nebesnega telesa na luno ob nastanku kraterja Odisej, ko je udarni val potoval po luni.

Opombe in reference

↑ http://www.dtm.ciw.edu/sheppard/satellites/satsatdata.html
↑ http://saturn.jpl.nasa.gov/science/moons/moonDetails.cfm?pageID=15
↑ ^3,0 ^3,1 »NASA Celestia«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. marca 2005. Pridobljeno 16. novembra 2007.
↑ Thomas, P. C.; Joseph, Veverka; Paul, Helfenstein; Carolyn, Porco; Joseph A., Burns; Tilmann, Denk; Elizabeth P., Turtle; Robert A., Jacobson (13.–17. marec 2006). »Shapes of the Saturnian Icy Satellites« (PDF). 37th Annual Lunar and Planetary Science Conference.
↑ ^5,0 ^5,1 ^5,2 Jacobson, R. A.; Peter G., Antreasian; John J., Bordi; Kevin E., Criddle; in sod. (december 2006). »The Gravity Field of the Saturnian System from Satellite Observations and Spacecraft Tracking Data«. The Astronomical Journal. 132: 2520–2526.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
↑ Jacobson, R. A.; in sod. (2005). »The GM values of Mimas and Tethys and the libration of Methone«. Astronomical Journal. 132: 711.
↑ Verbiscer, A.; French, R.; Showalter, M.; and Helfenstein, P.; Enceladus: Cosmic Graffiti Artist Caught in the Act, Science, Vol. 315, No. 5813 (9. februar, 2007), p. 815 (supporting online material, table S1)
↑ »Classic Satellites of the Solar System«. Observatorio ARVAL. Pridobljeno 28. septembra 2007.

Zunanje povezave

http://www.geoinf.fu-berlin.de/projekte/cassini/cassini_gal_tet.php (angleško)
http://history.nasa.gov/SP-474/part3.htm (angleško)
http://www.astrofiles.net/astronomie-tethys-65.html (francosko)

[1] ttp://www.dtm.ciw.edu/sheppard/satellites/satsatdata.html

[2] ttp://saturn.jpl.nasa.gov/science/moons/moonDetails.cfm?pageID=15

[NASACelestia-3] 3,0 ^3,1 »NASA Celestia«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. marca 2005. Pridobljeno 16. novembra 2007.

[Thomas_2006-4] Thomas, P. C.; Joseph, Veverka; Paul, Helfenstein; Carolyn, Porco; Joseph A., Burns; Tilmann, Denk; Elizabeth P., Turtle; Robert A., Jacobson (13.–17. marec 2006). »Shapes of the Saturnian Icy Satellites« (PDF). 37th Annual Lunar and Planetary Science Conference.

[Jacobson_2006-5] 5,0 ^5,1 ^5,2 Jacobson, R. A.; Peter G., Antreasian; John J., Bordi; Kevin E., Criddle; in sod. (december 2006). »The Gravity Field of the Saturnian System from Satellite Observations and Spacecraft Tracking Data«. The Astronomical Journal. 132: 2520–2526.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)

[Jacobson_2005-6] Jacobson, R. A.; in sod. (2005). »The GM values of Mimas and Tethys and the libration of Methone«. Astronomical Journal. 132: 711.

[Verbiscer-7] Verbiscer, A.; French, R.; Showalter, M.; and Helfenstein, P.; Enceladus: Cosmic Graffiti Artist Caught in the Act, Science, Vol. 315, No. 5813 (9. februar, 2007), p. 815 (supporting online material, table S1)

[magnitude-8] »Classic Satellites of the Solar System«. Observatorio ARVAL. Pridobljeno 28. septembra 2007.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

p p u Saturnovi naravni sateliti
V splošnem našteti po naraščajoči oddaljenosti od Saturna. Začasna imena so zapisana ležeče.
Obročni pastirji	(lunice) Pan Dafnis Atlas Prometej S/2004 S 6? S/2004 S 4? S/2004 S 3? Pandora
Sotirna satelita	Epimetej Jan
Notranji veliki (in trojanci)	Mimas Metona Anta Palena Enkelad Tetija Telesto Kalipso Diona Helena Polidevk
Zunanji veliki	Rea Titan Hiperion Japet
Inuitska skupina	Kiviuk Ižirak Paliak Siarnak Tarkek
Nordijska skupina	Fojba Skadi S/2007 S 2 Skol S/2004 S 13 Greip Hirokin Mundilfari Jarnsaksa S/2006 S 1 S/2004 S 17 Narvi Bergelmir Agir Sutungr S/2004 S 12 Bestla Farbauti Hati S/2004 S 7 Trimr S/2007 S 3 S/2006 S 3 Surtur Kari Fenrir Imir Loge Fornjot
Galska skupina	Albioriks Bebiona Eriap Tarvos
Saturnovi obroči Cassini-Huygens Temida Hiron